Metabolični sindrom je medicinski izraz, ki se uporablja za opis skupine zdravstvenih stanj in dejavnikov, ki so povezani z večjim tveganjem za razvoj srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni tipa 2 in drugih zdravstvenih težav.
Avtor: Prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., Ambulanta družinske medicine
Ta sindrom je običajno posledica nepravilne presnove in se kaže v kombinaciji naslednjih dejavnikov:
Debelost: Povečana količina telesne maščobe, še posebej okoli trebuha, kar lahko poveča tveganje za druge dejavnike metaboličnega sindroma.
Visok krvni tlak: hipertenzija povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni.
Povišane ravni glukoze v krvi: nepravilna regulacija krvnega sladkorja lahko vodi v razvoj sladkorne bolezni tipa 2.
Povišane ravni trigliceridov in dislipidemija: trigliceridi so vrsta maščob v krvi. Povišane ravni trigliceridov so povezane s povečanim tveganjem za srčno-žilne bolezni.
Nizke ravni dobrega holesterola (HDL): HDL holesterol pomaga pri odstranjevanju odvečnega holesterola iz krvi. Nizke ravni HDL holesterola so povezane z večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni.
Metabolični sindrom je kompleksen in lahko ima različne vzroke, med katerimi so genetska nagnjenost, nezdrav način življenja (nezdrava prehrana, pomanjkanje telesne aktivnosti) in starost. Pomembno je prepoznati ta sindrom in ukrepati, saj lahko pravilna diagnoza in spremembe življenjskega sloga, vključno z izboljšano prehrano, redno telesno aktivnostjo, izgubo telesne teže in zdravljenjem drugih dejavnikov tveganja, pomagajo zmanjšati tveganje za resne zdravstvene težave.
Metabolični sindrom je pomemben zato, ker povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni, kot so srčni infarkt, možganska kap, arterijska obolenja, pa tudi za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Dejavniki, kot so genetika, nezdrav življenjski slog (pomanjkanje telesne aktivnosti, nezdrava prehrana) in starost, igrajo vlogo pri razvoju tega sindroma.
DEJAVNIKI TVEGANJA
Metabolični sindrom je sestavljen iz skupine dejavnikov tveganja, ki se lahko pojavljajo skupaj in povečujejo verjetnost za srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen tipa 2 ter druge zdravstvene težave. Dejavniki tveganja za metabolični sindrom vključujejo:
Debelost ali prekomerna telesna teža: Še posebej centralna debelost, pri kateri se maščoba kopiči okoli trebuha, je pomemben dejavnik tveganja.
Visok krvni tlak (hipertenzija): Povišan krvni tlak lahko prispeva k srčno-žilnim boleznim in drugim zapletom.
Sladkorna bolezen tipa 2 ali zmanjšana toleranca za glukozo: Nepravilna presnova glukoze v telesu povečuje tveganje za razvoj sladkorne bolezni.
Dislipidemija: To vključuje visoko raven trigliceridov, nizko raven "dobrega" HDL holesterola in povišane ravni "slabega" LDL holesterola.
Inzulinska rezistenca: Telesne celice postanejo manj občutljive na delovanje inzulina, kar lahko vodi do povišane ravni glukoze v krvi.
Genetika: Družinska anamneza lahko igra vlogo pri razvoju metaboličnega sindroma.
Telesna neaktivnost: Pomanjkanje telesne aktivnosti lahko prispeva k debelosti, inzulinski rezistenci in drugim dejavnikom tveganja.
Nezdrava prehrana: Uživanje presežnih kalorij, visokega vnosa sladkorja, nasičenih maščob in rafiniranih ogljikovih hidratov lahko prispeva k debelosti in drugim dejavnikom tveganja.
Starost: Tveganje za metabolični sindrom se običajno povečuje s starostjo.
Spol: V nekaterih primerih ima moški spol večje tveganje kot ženski.
Etnična pripadnost: Določene etnične skupine so bolj nagnjene k razvoju metaboličnega sindroma.
Kajenje: Kajenje lahko vpliva na različne dejavnike tveganja in poveča verjetnost za razvoj metaboličnega sindroma
Zgodnje prepoznavanje in obvladovanje teh dejavnikov tveganja je ključno za zmanjšanje tveganja za srčno-žilne bolezni in druge povezane zdravstvene težave.
Metabolični sindrom povečuje tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni. (vir slike: Pexels)
POVEZAVA MED METABOLIČNIM SINDROMOM IN BOLEZNIMI SRCA IN OŽILJA
Povezava med metaboličnim sindromom in boleznimi srca in ožilja je tesna in dobro dokumentirana. Metabolični sindrom povečuje tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, kot so srčni infarkt, možganska kap, periferna arterijska bolezen in druge težave s srcem in ožiljem. Ta povezava je posledica vpliva več dejavnikov tveganja, ki jih sestavljajo metabolični sindrom:
Visok krvni tlak (hipertenzija): Povišan krvni tlak je eden glavnih dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni. Hipertenzija povečuje obremenitev srca in arterij ter lahko privede do srčnega popuščanja, srčnega infarkta, možganske kapi in drugih zapletov.
Dislipidemija: Nepravilne ravni lipidov, kot so povišane ravni "slabega" LDL holesterola in trigliceridov ter nizke ravni "dobrega" HDL holesterola, lahko prispevajo k nastanku ateroskleroze. Ateroskleroza je proces, pri katerem se maščobne obloge (plaki) kopičijo na stenah arterij, kar lahko omeji pretok krvi in vodi do srčnih infarktov in možganskih kap.
Sladkorna bolezen tipa 2: Sladkorna bolezen tipa 2 je povezana z visokimi ravni glukoze v krvi, kar lahko »poškoduje« krvne žile in poveča tveganje za srčno-žilne zaplete.
Inzulinska rezistenca: Odpornost na inzulin lahko prispeva k razvoju sladkorne bolezni tipa 2 in ateroskleroze, saj vpliva na funkcijo endotela (notranje obloge krvnih žil) ter spodbuja vnetje in oksidativni stres.
Vnetje in oksidativni stres: Metabolični sindrom lahko povzroči kronično vnetje v telesu, kar lahko poškoduje krvne žile in prispeva k razvoju srčno-žilnih bolezni. Prav tako se lahko sproščajo prosti radikali, ki povzročajo oksidativni stres in poškodbe endotela.
Debelost: Debelost, zlasti centralna debelost, je povezana z vnetjem, inzulinsko rezistenco in drugimi dejavniki tveganja, ki prispevajo k srčno-žilnim boleznim.
Zaradi teh zapletenih medsebojnih povezav lahko metabolični sindrom znatno poveča tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni. Zato je pomembno, da se metabolični sindrom prepozna zgodaj in se sprejmejo ustrezni ukrepi za njegovo obvladovanje, vključno s spremembami v življenjskem slogu, zdravljenjem dejavnikov tveganja in rednim spremljanjem zdravstvenega stanja.
VLOGA PREHRANE IN TELESNE VADBE
Prehrana in telesna vadba igrata ključno vlogo pri obvladovanju metaboličnega sindroma. S kombinacijo pravilne prehrane in redne telesne aktivnosti je mogoče izboljšati večino dejavnikov tveganja, povezanih z metaboličnim sindromom. Tu je nekaj načel, kako prehrana in vadba vplivata na to stanje:
Prehrana:
Uravnotežena prehrana: Sledite prehrani, ki vključuje raznovrstno paleto živil, kot so sadje, zelenjava, polnozrnati izdelki, beljakovine, zdrave maščobe in mlečne izdelke z nizko vsebnostjo maščob.
Omejitev sladkorja in rafiniranih ogljikovih hidratov: Zmanjšajte vnos sladkorjev in preprostih ogljikovih hidratov ter se izogibajte procesiranim živilom, ki vsebujejo veliko sladkorja.
Zdrave maščobe: Uživajte zdrave maščobe, kot so nenasičene maščobe (omega-3 maščobne kisline), ki jih najdemo v ribah, oreščkih, avokadu in olivnem olju.
Omejitev nasičenih maščob: Zmanjšajte vnos nasičenih maščob, ki jih najdemo v mastnih mesih, polnomastnih mlečnih izdelkih in predelanih živilih.
Vlaknine: Povečajte vnos vlaknin iz sadja, zelenjave, stročnic in polnozrnatih izdelkov, saj lahko pomagajo uravnavati raven glukoze in holesterola v krvi ter izboljšajo prebavo.
Uravnotežena prehrana je ključna pri obvladovanju metaboličnega sindroma. (vir slike: Pexels)
Telesna vadba:
Aerobna vadba: Redna aerobna vadba, kot so hoja, tek, kolesarjenje in plavanje, lahko izboljša srčno-žilno kondicijo, pomaga pri izgubi telesne teže, uravnava raven glukoze in znižuje krvni tlak.
Vadba moči: Vključite vadbo moči, ki pomaga povečati mišično maso, pospeši metabolizem in izboljša občutljivost na inzulin.
Vadba za fleksibilnost in raztezanje: Vadba za raztezanje lahko izboljša gibljivost, zmanjša napetost mišic ter izboljša držo in ravnotežje.
Vadba za zmanjšanje stresa: Joga, meditacija in druge tehnike sproščanja lahko pomagajo zmanjšati stresne hormone in izboljšati duševno počutje.
Kombinacija zdrave prehrane in redne telesne aktivnosti lahko pomaga zmanjšati telesno težo, izboljšati občutljivost na inzulin, uravnavati raven glukoze, zniževati krvni tlak, izboljšati raven lipidov v krvi in zmanjšati tveganje za srčno-žilne bolezni. Pomembno je, da se posvetujete s svojim zdravnikom ali strokovnjakom za prehrano in vadbo, da prilagodite načrt prehrane in vadbe glede na svoje individualne potrebe in zdravstveno stanje.
Redna aerobna vadba je pomemben del obvladovanja metaboličnega sindroma. (vir slike: Pexels)
RAZŠIRJENOST METABOLIČNEGA SINDROMA
Pogostost metaboličnega sindroma se razlikuje glede na različne regije sveta, demografske skupine, starostno skupino ter splošne življenjske in prehranske navade prebivalstva. Podatki o pogostosti metaboličnega sindroma se lahko tudi spreminjajo glede na posamezno študijo, uporabljene definicije in merilne parametre.
Vendar pa lahko navedem nekaj splošnih ugotovitev:
Razširjenost: Metabolični sindrom je postal globalni izziv za javno zdravje. Število ljudi s tem sindromom se je v zadnjih desetletjih povečalo, predvsem zaradi naraščajoče stopnje debelosti in nezdravih življenjskih navad.
Razlike med državami: Pogostost metaboličnega sindroma se lahko razlikuje med različnimi državami in regijami. Na splošno so stopnje večje v razvitem svetu, vendar se vse bolj povečujejo tudi v državah z nizkim in srednjim dohodkom, zaradi spreminjajočih se prehranskih in življenjskih navad.
Demografske razlike: Pogostost metaboličnega sindroma se lahko razlikuje tudi med različnimi demografskimi skupinami, kot so različne etnične skupine.
Starost: Povečanje starosti je lahko povezano z večjim tveganjem za razvoj metaboličnega sindroma.
Študije in statistike: Študije o pogostosti metaboličnega sindroma so bile izvedene v različnih državah in regijah, vendar se lahko podatki razlikujejo. To je lahko tudi posledica uporabe različnih kriterijev za diagnozo in spremljanje sindroma.
Ker se podatki in raziskave v zvezi s pogostostjo metaboličnega sindroma lahko spreminjajo in posodabljajo, je najbolje, da se obrnete na najnovejše študije in statistike s tega področja, ki jih zagotavljajo zdravstvene organizacije in raziskovalne institucije.
DIAGNOZA METABOLIČNEGA SINDROMA
Diagnoza metaboličnega sindroma se postavi na podlagi določenih kriterijev, ki vključujejo merjenje več dejavnikov tveganja. Smernice za diagnozo metaboličnega sindroma se lahko razlikujejo glede na različne zdravstvene organizacije in strokovna združenja, kot so Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), Ameriško združenje za srčno-žilno bolezen (AHA) in Mednarodno združenje za sladkorno bolezen in nosečnost (IDF).
Tukaj so splošni kriteriji, ki se uporabljajo za diagnozo metaboličnega sindroma:
Pri opredelitvi presnovnega sindroma je najpomembnejši dejavnik trebušna debelost. Trebušne maščobne celice, ki se kopičijo v trebušni votlini, se razlikujejo od maščobnih celic drugje v telesu, saj so hormonsko in encimsko bolj aktivne.
Presnovni sindrom ima tista oseba, pri kateri se poleg trebušne debelosti pojavljata vsaj še dve značilnosti, ki so navedene v spodnji razpredelnici:
Trebušna debelost
Obseg pasu nad popkom je pri ženskah večji od 80 cm, pri moških pa večji od 94 cm
+ dva od spodnjih meril
Zvišane vrednosti trigliceridov v krvi na tešče
Več ali enako od 1,7 mmol/l
Znižane vrednosti HDL holesterola
Manj od 1,03 mmol/l pri moškem in manj od 1,29 mmol/l pri ženski
Visok krvni tlak
Sistolični krvni tlak enak ali presega 130 mm Hg, diastolični krvni tlak enak ali presega 85 mm Hg, oziroma že zdravljena hipertenzija
Zvišane vrednosti krvnega sladkorja na tešče
Raven krvnega sladkorja na tešče enaka ali presega 5,6 mmol/l ali že odkrita in zdravljena sladkorna bolezen tipa II.
Ste jabolko ali hruška?
Maščoba se pri vsakemu izmed nas različno kopiči. Za debelost v obliki jabolka je značilno nalaganje maščevja okoli pasu: v sredini telesa je izbočen trebuh (trebušna debelost), zadnjice je bolj malo, tudi stegna niso pretirano debela.
Pri hruškasti obliki debelosti, ki se bolj pogosto izraža pri ženskah, pa se maščevje kopiči v podkožju zadnjice, bokov in stegen.
Obseg pasu si enostavno lahko izmerimo tudi sami. Merilni trak ovijte okoli pasu v srednji točki med spodnjim robom rebrnega loka in grebenom črevnične kosti, kar predstavlja višino popka. Sprostite trebuh in izdihnite zrak. Odčitano vrednost primerjajte z spodaj opisanimi vrednostmi:
Obseg pasu pri moških
pod 90 cm je normalen obseg pasu
prek 94 cm pomeni zvečano ogroženost
prek 102 cm je ogroženost močno zvečana
Obseg pasu pri ženskah
pod 76 je normalen obseg pasu
prek 80 cm pomeni zvečano ogroženost
prek 88 cm je ogroženost močno zvečana
Maščoba se kopiči različno, najpogostejši obliki debelosti sta v obliki jabolka ali hruške. (vir slike: Pexels)
ZDRAVLJENJE METABOLIČNEGA SINDROMA
Zdravljenje metaboličnega sindroma je usmerjeno v obvladovanje dejavnikov tveganja, ki ga sestavljajo. Pomembno je upoštevati celostni pristop, ki vključuje spremembe v življenjskem slogu, prehrano, telesno aktivnost ter v nekaterih primerih tudi zdravila. Tu je nekaj osnovnih korakov zdravljenja metaboličnega sindroma:
Spremembe v življenjskem slogu:
Izguba telesne teže: Če imate prekomerno telesno težo ali debelost, je hujšanje ključno za obvladovanje metaboličnega sindroma. Tudi majhno zmanjšanje telesne mase lahko pomaga izboljšati občutljivost na inzulin, raven glukoze v krvi in raven lipoproteinov.
Uravnotežena prehrana: Sledite zdravi prehrani, ki je bogata z vlakninami, sadjem, zelenjavo, polnozrnatimi izdelki, nemastnimi beljakovinami in zdravimi maščobami. Omejite vnos rafiniranih ogljikovih hidratov, nasičenih maščob in presežnih sladkorjev.
Telesna aktivnost: Redna telesna aktivnost pomaga pri izgubi telesne mase, izboljšuje občutljivost na inzulin, znižuje krvni tlak in povečuje raven "dobrega" HDL holesterola. Priporočljivo je vsaj 150 minut zmerno intenzivne aerobne vadbe ali 75 minut visoko intenzivne vadbe na teden.
Upravljanje stresa: Učinkovite tehnike obvladovanja stresa, kot so meditacija, joga, globoko dihanje in sprostitvene tehnike, lahko pomagajo uravnavati raven stresnih hormonov.
Zdravila: V številnih primerih je potrebno uporabiti zdravila za nadzor določenih dejavnikov tveganja, kot so visok krvni tlak, sladkorna bolezen ali dislipidemija. Zdravnik bo ocenil vaše stanje in predpisal ustrezna zdravila, če je to potrebno.
Pomembno je, da se posvetujete s svojim zdravnikom, preden začnete s kakršnim koli načrtom zdravljenja. Prav tako je treba redno spremljati vaše zdravstvene parametre, kot so krvni tlak, raven glukoze in holesterola, da se zagotovi učinkovito obvladovanje metaboličnega sindroma. Zgodnje ukrepanje in vztrajnost pri spremembah življenjskega sloga lahko pomagata zmanjšati tveganje za srčno-žilne bolezni in izboljšati splošno zdravje.
Za zdravljenje metaboličnega sindroma se lahko uporabljajo različna zdravila, odvisno od posameznih dejavnikov tveganja in potreb vsakega posameznika. Zdravnik bo ocenil vaše stanje in predpisal ustrezno terapijo. Tu so nekatera pogosta zdravila, ki se lahko uporabljajo za obvladovanje dejavnikov tveganja, povezanih z metaboličnim sindromom:
Zdravila za zniževanje krvnega tlaka (antihipertenzivi): Če imate visok krvni tlak, vam lahko zdravnik predpiše zdravila za zniževanje krvnega tlaka, kot so zaviralci ACE, zaviralci receptorjev angiotenzina (ARB), beta blokatorji, diuretiki ali kalcijevi antagonisti...
Zdravila za uravnavanje ravni glukoze v krvi (antidiabetična zdravila): Pri sladkorni bolezni tipa 2 se lahko uporabijo različna zdravila za uravnavanje ravni glukoze v krvi, vključno z metforminom, sulfonylureas, inhibitorji DPP-4, inhibitorji SGLT2, inzulinska terapija in druga.
Zdravila za uravnavanje lipidov (hipolipidemična zdravila): Za uravnavanje ravni holesterola in trigliceridov se lahko uporabijo statini, fibrati, zaviralci absorpcije holesterola in druge vrste zdravil za zniževanje lipidov.
Aspirin: V nekaterih primerih zdravnik lahko priporoči uporabo nizkih odmerkov aspirina za zmanjšanje tveganja za srčno-žilne dogodke, kot so srčni infarkt in možganska kap.
Zdravila za uravnavanje telesne mase: Za nekatere posameznike se lahko uporabijo zdravila za pomoč pri hujšanju in uravnavanju telesne mase. To vključuje zdravila za zmanjšanje apetita, zaviralce apetita in zdravila za povečanje občutka sitosti.
Pomembno je, da se posvetujete s svojim zdravnikom, preden začnete jemati katerokoli zdravilo. Zdravnik bo ocenil vaše zdravstveno stanje, dejavnike tveganja in morebitne kontraindikacije ter vam svetoval ustrezno terapijo. Zdravljenje metaboličnega sindroma običajno vključuje kombinacijo sprememb življenjskega sloga in zdravil, da se doseže najboljše možne rezultate pri obvladovanju tveganja za srčno-žilne bolezni in druge zaplete.
Življenje z metaboličnim sindromom zahteva vzdrževanje zdravega načina življenja. (vir slike: Pexels)
ŽIVLJENJE Z METABOLIČNIM SINDROMOM
Življenje z metaboličnim sindromom zahteva pozornost do zdravega načina življenja in skrb za obvladovanje dejavnikov tveganja. Tu je nekaj nasvetov, ki vam lahko pomagajo pri obvladovanju metaboličnega sindroma:
Sprememba prehrane:
Izberite uravnoteženo prehrano, bogato z vlakninami, sadjem, zelenjavo, polnozrnatimi izdelki, magra beljakovinami in zdravimi maščobami.
Omejite vnos sladkorja, rafiniranih ogljikovih hidratov in nasičenih maščob.
Izogibajte se predelanim živilom, hitri hrani in visokokaloričnim prigrizkom.
Redna telesna aktivnost:
Vključite vsaj 150 minut zmerno intenzivne aerobne vadbe ali 75 minut visoko intenzivne vadbe na teden.
Dodajte vadbo za moč in vadbo za raztezanje.
Najdite dejavnosti, ki vam prinašajo užitek, da boste bolj dosledno vzdrževali vadbeno rutino.
Hujšanje in vzdrževanje zdrave telesne teže:
Če imate prekomerno telesno težo, si prizadevajte za postopno hujšanje s kombinacijo prehrane in vadbe.
Vzdržujte zdravo telesno težo, saj lahko že majhno zmanjšanje telesne mase prispeva k izboljšanju občutljivosti na inzulin in drugim dejavnikom tveganja.
Spremljanje zdravstvenih parametrov:
Redno spremljajte svoje zdravstvene parametre, kot so krvni tlak, raven glukoze v krvi, holesterol in trigliceridi.
Sodelujte s svojim zdravnikom in sledite njegovim priporočilom glede zdravljenja in spremljanja stanja.
Stresno obvladovanje:
Uporabite tehnike obvladovanja stresa, kot so meditacija, joga, dihalne vaje in sprostitvene tehnike.
Dovolj spanja in reden počitek lahko prav tako pomagata zmanjšati stres.
Omejitev alkohola in opustitev kajenja:
Če pijete alkohol, to počnite zmerno in občasno.
Poskusite opustiti kajenje ali zmanjšati izpostavljenost tobaku.
Redni zdravniški pregledi:
Redno obiskujte zdravnika, da spremljate svoje zdravstveno stanje in napredek pri obvladovanju metaboličnega sindroma.
Izobraževanje in podpora:
Izobražujte se o metaboličnem sindromu in kako obvladovati dejavnike tveganja.
Poiščite podporo družine, prijateljev in morebitno tudi strokovnjakov, kot so zdravniki, nutricionisti in trenerji.
Vsak posameznik ima svoje specifične potrebe, zato je pomembno prilagoditi nasvete glede na svoje zdravstveno stanje, cilje in okoliščine. S tesnim sodelovanjem s strokovnjaki in zavzetostjo za zdrav način življenja lahko uspešno obvladujete metabolični sindrom in zmanjšate tveganje za srčno-žilne bolezni ter druge zaplete.
RAZISKAVE
Na področju metaboličnega sindroma se nenehno izvajajo nove raziskave:
Povezava z mikrobiomom: Raziskave so se osredotočile na vlogo črevesnega mikrobioma pri razvoju metaboličnega sindroma. Raziskovalci preučujejo, kako sestava mikrobioma vpliva na presnovo, vnetje in druge dejavnike tveganja.
Personalizirano zdravljenje: Večja pozornost je namenjena pristopom personaliziranega zdravljenja glede na genetske značilnosti posameznika, kar omogoča bolj ciljano terapijo za obvladovanje metaboličnega sindroma.
Vloga vnetja: Raziskave še naprej preučujejo vlogo kroničnega nizkega vnetja pri razvoju in napredovanju metaboličnega sindroma ter iščejo načine za zmanjšanje vnetja.
Farmakološke in nefarmakološke strategije: Raziskave se osredotočajo na učinke različnih zdravil, prehranskih dopolnil in drugih terapij na obvladovanje metaboličnega sindroma.
Vpliv na kardiovaskularno tveganje: Študije so se posvetile oceni povezave med metaboličnim sindromom in tveganjem za srčno-žilne bolezni ter preučevale strategije za zmanjšanje tega tveganja.
Vpliv na druge bolezni: Raziskave so raziskovale povezave med metaboličnim sindromom in drugimi zdravstvenimi težavami, kot so bolezni jeter, ledvic, rak in nevrološke motnje.
DNEVI ZDRAVJA 2023
Pomembno je, da spremljate aktualno znanstveno literaturo in novice na tem področju ter se obrnete na zanesljive vire, kot so zdravstvene organizacije in raziskovalne institucije, da bi pridobili najnovejše informacije in dognanja o metaboličnem sindromu.
Več o metaboličnem pa lahko izveste tudi na dogodku Dnevi zdravja 2023, ki se bo odvijal med 17. in 19. novembrom v Celju.
Meta ključne besede: metabolični sindrom, debelost dr. Danica Pavlič Rotar, Dnevi zdravja
Meta opis: Metabolični sindrom je posledica nepravilne presnove, ki ga pogosto spremlja debelost. Preberite kakšni so simptomi in kako si lahko pomagate.